Zgodba o burji

Najboljšo zgodbo o burji, ki jo lahko celo okusite, boste našli na otoku Pagu. Zgodba o paškem siru in jagnjetini je znana daleč naokoli. Burja z Velebita je otok Pag prikrajšala za visoko vegetacijo in ga pretvorila v kamnito puščavo, v zameno pa ga je okopala s soljo. Zaradi te posebne živalske prehrane imajo te specialitete specifičen okus, o katerem boste tudi vi pripovedovali.

V Senju se je prebivalstvo tako povezalo s tem močnim vetrom, da so burjo tako rekoč „posvojili“ ter ji dodali pridevnik – senjska. Senjčani poleg pestre turistične ponudbe s ponosom nosijo slogan „Burja doživetja“. Lokalni prebivalci Splita in Makarske ravno v mesecu marcu običajno pričakujejo tri „marčevske“ burje, po katerih se bodo prepustili uživanju v toplih dneh.

Fiziki so potrdili zgodbo o nastanku burje, kjer se hladen zrak brusi v navpičnih planinskih verigah v dotoku s toplim zrakom na obalnem področju. Ta občasno orkanski veter najpogosteje omenjajo meteorologi, ko opozarjajo voznike in pomorščake pred „vremensko pošastjo“. Burja je tudi opevana v delih hrvaških književnikov in umetnikov.

Tako je nepotrjeno različico zgodbe o nastanku burje zapisal hrvaški književnik Petar Zoranić v 16. stoletju. Zgodba pripoveduje o drzni lepotici Burji, katero so vile zaradi njene domišljavosti in bahavosti kaznovale. Zato Burja še dandanes divje buči in muhasto udarja s planin.