Enodnevni izlet iz Dubrovnika | Nacionalni park Mljet

Nedaleč od Dubrovnika, sred modrine Jadranskega morja se nahaja veličastni otok Mljet. Mljet lahko opišemo z najlepšimi besedami: najbolj južni je in najbolj vzhodni hrvaški otok, njegova severozahodna tretjina je hkrati tudi Nacionalni park – najstarejši morski park na Mediteranu, a po mnenju nekaterih je tudi najlepši otok na Jadranu.
Iliri, stari Rimljani in Dubrovačka republika so Mljetu pustili v nasledstvo bogato kulturno - zgodovinsko dediščino, kar je, poleg slanega jezera, sredneveški benediktinski samostan in veličastna narava, prispevala k temu, da se ta del otoka leta 1960 razglasi kot nacionalni park. Če se najdete u Dubrovniku v času dopusta, nikakor ne smete zamuditi dan za obisk temu nacionalnemu parku.
Če, pa, želite podaljšati svoje bivanje, poglete našo ponudbo privatne namestitve in rezervirajte svoj apartma ali sobo na Mljetu.


Kako priti do otoka Mljeta?
Če se nahajate v Dubrovniku, do Mljeta lahko pridete s katamaransko linijo, katera prihaja iz Dubrovnika. Lahko se pride tudi s Pelješca s trajektom iz mesta Papratno, ki pride do mesta Sobra na Mljetu. No, če se nahajate v Splitu, do Mljeta lahko pridete s katamaransko linijo Split – Brač – Hvar – Korčula – Mljet – Dubrovnik. Tudi v poletnih mesecih (junij - september) lahko se pride do Mljeta direktno in z otoka Korčule s trajektom.
Nacionalni park se nahaja na severozahodni strani otoka. Obstajajo tri uradna vhoda, a cene vstopnic so odvisne od časovnega obdobja.

Znamenitosti NP Mljet: divja narava ali bogata dediščina
Bogata kulturno – zgodovinska dediščina, ter tudi skoraj neokrnjena mediteranska narava (že v antiki je bil znani kot "zeleni otok") ustvarjajo Nacionalni park Mljet posebnim mestom za obisk.

Začnimo od neuradnega simbola Parka, a to je otoček sv. Marije na južni strani Velikega jezera. Tam se nahaja benediktinski samostan iz 12. stoletja. Ravno benediktincem se lahko zahvaljujemo na zelenju otoka Mljeta. Namreč, oni su stoletja bili lastniki tega dela otoka, ter so ga vzdrževali s številnimi pogozdovanji in sajenjem različnih zelišč.

Določen čas so na Mljetu glavni bili stari Rimljani. Zato nikakor ne smete zamuditi impozantne ostanke rimske palače v Polačah. Ta palača je tretji največji in najbolj vzdrževani rimski spomenik na hrvaški obali Jadranskega morja, takoj po Dioklecijanovi palači v Splitu in v Areni v Puli. V bližini se nahajajo tudi ostanki rimskih term in zgodnjekrščanske bazilike.

Od naravnih lepot nacionalnega parka Mljet je treba izločiti nekaj zanimivih naravnih fenomenov, kateri se redko kje najdejo. V tem pogledu je poseben sistem takoimenovanih slanih jezer, oziroma Veliko in Malo jezero. Seveda, to niso prava jezera. Namreč, morje se skozi ozki kanal leze v obalo in na tak način nastanejo takšne oblike. V njih se lahko kopate, dokler se v Malem jezeru lahko kopate tudi v mrzlih mesecih glede na visoko temperaturo morja v njemu.
Fascinirala vas bo lepota geomorfološkega nahajališča Zakamenica na južni obali parka v obliki amfiteatra. Ta edinstven fenomen je nastal pod delovanjem valov na klif.

Kaj delati v Nacionalnem parku Mljet?
NP Mljet je popoln za raziskovanje, ob pohodih, potapljanju ali vožnjo s kajakom ali čolnom, ampak ne tudi z avtomobilom, ker je prepovedana vožnja na področju nacionalnega parka.

Najamite kolo v mestu Pomena ali Polačah in raziskujte naravo okrog tega Velikega in Majhnega jezera, vzpnite se do razgledne točke Montekuc in uživajte v spektakularnem razgledu na otok Mljet in otokov v bližini; najamite kajak in pokukajte v čim več jam skritih v gostem zelenju otoka Mljeta; dokler se ljubitelji kopanja lahko kopajo v toplih jezerih, tudi v mrzlih mesecih.

Nasvet za potovanje: Odisejeva jama
Tudi tisti del otoka, ki ne spada v park, je vreden vašega obiska. Priporočamo takoimenovano Odisejevo jamo, katera je dejansko kraška votlina, čigavi strop je odpadel. Po legendi, na tem mjestu je Odisej živel sedem let z nimfo Kalipso in hrepenil za svojim domom in ženo Penelopo. Zaradi nizkega stropu, Odisejeva jama se lahko ogleda s čolnom samo, kadar ne piha veter.